Mišični premiki pri pisanju so pod neposrednim vplivom centralnega živčnega sistema.
Oblika nastalega gibanja pisanja je dodatno spremenjena s prožno sestavljeno koordinacijsko strukturo dlani, roke, rame. Vse sledi načelom dinamičnih sistemov.
Posebne oblike pisanja (usta, noge, pregib v komolcu) so nepomembne, če organi delujejo normalno. Kot že rečeno, ne pišemo z roko – to je samo eden izmed 'primernih' organov – temveč pod neposrednim vplivom centralnega živčnega sistema.
Nevrofiziološki mehanizmi, ki prispevajo k pisalnemu gibanju, so povezani s pogoji v centralnem živčnem sistemu. Pisalne poteze zato odražajo tako prehodne kot dolgoročne spremembe – Parkinsonova bolezen, uporaba alkohola, drog. V pisavi se odražajo emocije, duševno stanje, otrdelost mišic.
Ko pišemo, je naš ego aktiven, vendar ne vedno v enaki meri. Na najvišji ravni je na začetku, ko si pisec prizadeva napisati nekaj, in pade na najnižjo, ko mišična dinamika dobi zagon in je pisanje tekoče.
V pisavi osebe se odražajo emocije, duševno stanje, otrdelost mišic in elastičnost – vse pod neposrednim vplivom centralnega živčnega sistema.
